Vprašanje:
Barva na leseni vrtni uti je po parih letih dotrajana in na določenih mestih odpada v kosih. Kako naj nastalo situacijo čim lažje saniramo in les ute zaščitimo, tako, da se ne bo čez tri leta zgodba ponovila?
Odgovor:
Premaz na lesenih površinah lahko prenovite sami. Kjer se je odluščil in se je pojavila sivina, les zelo verjetno ni bil premazan z biocidnim sredstvom. Slednje preprečuje razpadanje lesa zaradi mikrobioloških sprememb. Tanin v lesu je tam zaradi obsijanosti s soncem (UV žarki) propadel, les pa so napadli mikroorganizmi in je pričel siveti. Dele lesenih površin, kjer se je že pojavila sivina, je zato treba najprej obrusiti z grobim brusnim papirjem, saj bo v nasprotnem primeru premaz spet odpadel. Tudi tam, kjer se premaz še ni odluščil, pa se sivina že nakazuje, je potrebno temeljito brušenje z grobim brusnim papirjem. Vso leseno površino, ki jo nameravamo znova zaščititi, pa moramo ročno ali strojno obrusiti s finim brusnim papirjem, vendar nepoškodovanega premaza ne rabimo odstraniti v celoti. S finim brušenjem odstranimo nečistoče, lazura pa se bo lažje oprijela površine. Po brušenju površino ometemo in odstranimo prah. Do živega obrušene dele lesa premažemo z biocidnim sredstvom. Les lahko nato prvič premažemo s tankoslojno lazuro, s katero poenotimo barvo na do živega obrušenih delih. Nadaljujemo z barvanjem celotne lesene površine z debeloslojno lazuro, v kateri je tudi UV zaščita. Les z njo premažemo dvakrat, pri čemer počakamo, da se vsak sloj osuši. Za delo potrebujemo brusni papir različnih gramatur, omelo, čopič, rokavice, kofil masko in druga zaščitna sredstva ter seveda biocidno sredstvo, tankoslojno in debeloslojno lazuro ter v primeru lazure na osnovi topil še sintetično razredčilo.
V konkretnem primeru bi glede na obseg oluščenosti lahko sklepali, da je bila lesena površina premazana z lazuro na vodni osnovi. Zato lahko pričakujemo, da se bo premaz v kratkem še bolj odluščil, v primeru popravljanja zaščite lesa s premazom na osnovi topil, pa bi nov premaz lahko starega še bolj poškodoval. Če ne veste, kakšen premaz je bil uporabljen prvič, je priporočljiv preizkus obstojnosti na manjšem delu površine ali popravilo zaščite lesa z istim premazom. Premazi na osnovi topil so bolj obstojni, čeprav za okolje nekoliko bolj škodljivi.
Prenove premaza lesenih površin se sicer lotimo, ko je les suh. Najprimernejša temperatura zraka za delo je med 15 in 25 stopinj Celzija (za premaze na osnovi topil) oziroma med 10 in 25 stopinj Celzija (za premaze na vodni osnovi), delo pri nižjih od priporočenih temperatur pa odsvetujemo. Zračna vlaga naj v času nanašanja premaza ne presega 80 odstotkov – višja je vlažnost, daljše bo sušenje. Ker je pomladi zjutraj in zvečer delež vlage v zraku večji, svetujemo, se dela lotimo čez dan. Okolico, kjer barvamo, zaščitimo, morebitne packe pa takoj obrišemo, saj lahko na vpojnih materialih ostanejo madeži. Premaze pred nanašanjem dobro premešamo, nanašamo jih vzdolž desk.
Nasvet smo pripravili v Tehbo d. o. o.
